AK POLJANE

Naši mladi športniki so se polni različnih vtisov danes ponoči vrnili iz daljnega Daeguja, kjer so se udeležili mednarodnih iger šolarjev. Ob tej priložnosti se moramo posebej zahvaliti Piki Radmilovič, ki nam je s svojimi prispevki in slikovnim gradivom dnevno pričarala kanček dogajanja iz Južne Koreje. Vabljeni tudi k branju njenega zadnjega prispevka …

foto: P.R.

(17.7.2012 – Daegu, Seul, Pariz, Budimpešta, Maribor)
Danes pa je za nami spet naporen dan, saj se je začel ob treh zjutraj, ko smo zapustili sobe in se odpravili na pot. Do avtobusa nas je pospremil močan monsunski dež, kot da bi se vreme poslavljalo od nas.  Na letališču pa so nas čakala zaklenjena vrata in ostali smo brez besed in se posedli pred njimi. Še dobro da je bilo toplo. Okrog petih so se prižgale luči in odprla vrata. Prtljago smo lahko odposlali do zadnje postaje v Budimpešti, kar je bila ena skrb manj. Na sami poti ni bilo večjih posebnosti razen, da se je let od Seula do Pariza vlekel, da so naši mladi športniki spali povprečno vsak pet ur skupaj in, da smo let zaključili z obmetavanjem blazin in nas je stevardesa prosila, da prenehamo. V Parizu smo se razveselili sonca in modrega neba, ki smo ga v Koreji zelo pogrešali. Let do Budimpešte pa je hitro minil in veseli smo bili avtobusnih voznikov, ki sta nas čakala pred letališčem.

foto: P.R.

Globoko smo zadihali svež, ne vlažen zrak in se posedli vsak čez dva sedeža in zadremali. Točno ob 24.00 smo zapeljali na  parkirišče v objem staršem in starim staršem, ter se veselili svojih postelj. Otroške igre v Daeguju so bile enkratna izkušnja za vse nas, ogled Seula z mini tečajem za pripravo Kimchija, bivanje v študentskem naselju Keimyung Univerze, uživanje korejske hrane, srečanje z izjemno ustrežljivimi domačini in športniki iz vsega sveta. Vzdušje v naši skupini je bilo odlično, otroci pridni, enkratni, poskrbeli so tudi za veliko smeha z glavnim akterjem Sašom Weixlom brez katerega nam bi res bil dolg čas.

Lep športni pozdrav!

Mladi športniki so že na poti v Slovenijo. Kako so igre uspele bodo najbolje povedali sami, ko se vrnejo domov. Z našega stališča lahko mirno rečemo, da so bile uspešne, kljub manjšim spodrsljajem organizatorja. Kako je minil zadnji dan pa si lahko preberete in ogledate v spodnjem prispevku.

foto: P.R.

(16.7.2012 – zadnji dan)
Popoldne smo imeli dve uri prosto in odpeljali smo se s podzemno, ki stane 1200 wonov, kar je približno 1euro, do korejske tržnice, da bi morda kupili kak spominek. Pa smo se zmotili…na tej ogromni tržnici so prodajali VSE razen spominkov. Kar na tleh so ponujali zelenjavo, sveže in posušene ribe, cel kup plastičnega kiča, oblek, čevljev in meso. Fantje so bili pogumni in poskusili pražene ličinke, ki so zgledale kot oreški a ko so jih okusili, jih niti eden ni pogoltnil, saj je menda okus bil neobičajno tuj. Ker smo imeli malo časa nismo dolgo raziskovali, temveč smo se bolj zabavali ob pogledu na domačine, ki so ob cesti tudi jedli in nikjer ni manjkal kimchi.

foto: P.R.

Nazaj v naselje smo se vrnili ravno ob času, ko se je začel festival korejske hrane kot uvod v zaključek. Tukaj pa smo bili prvič bolj razočarani, saj je bilo le šest stojnic, ki so pripravljale različno hrano za več kot 2000 ljudi. Ostali smo lačni in ker smo hoteli pobegniti na pico, nas je eden od volonterjev opazil in prosil naj gremo najprej na zaključno slovestnost v športno dvorano. Pa smo šli in tam je igral univerzitetni orkester, sledili so govori zahval in film vtisov vseh dni.  Ob koncu so še domačini zaplesali in zaigrali na bobne, mi pa smo hitro smuknili po pico. Zbrali smo wone in si kupili 6 velikih pic in jih pojedli kar na stopnicah, saj je bila lakota prehuda. Ena pica je stala 17400 wonov, kar je veliko, a je bilo potrebno! 🙂 Nato smo se odpravili proti sobam, kjer so otroci po poti že izmenjavali spominke,  majice, značke,… in po ulicah je vrvelo kot na sejmu, pelo se je in poslavljalo pozno v noč. Ker smo imeli prevoz na letališče že ob  3.30 smo se odpravili pakirat in počivat. Misel na dolgo pot nas je zmrazila a na to, da bomo kmalu lahko zajtrkovali kos kruha in argeto in poliko v krogu domačih pa nas je dodatno motivirala za odhod.

foto: P.R.

foto: P.R.

foto: P.R.

foto: P.R.

foto: P.R.

Za nami je tretji in zadnji dan atletskih bojev na mednarodnih igrah šolarjev v Daeguju. Za veliko veselje vseh nas je poskrbela naša mlada obetavna atletinja Tjaša Stanko, ki se je v suvanju krogle veselila velike mednarodne zmage in zlatega odličja! Maja Robnik je danes nastopila v ženski štafeti na 4x100m in se veselila končnega sedmega mesta. Kako pa je minil tretji tekmovalni dan pa si lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je tako kot vedno napisala Pika.

(16.7.2012 – tretji tekmovalni dan)
Danes pa smo zlati! Tjaša Stanko je že v prvem poskusu sunila kroglo 13.05m in povedla pred 17 tekmovalkami, ter vsak naslednji met povečevala razdaljo, nato pa v 6. seriji sunila 14.59m, kar je tudi njen osebni rekord. Z njo smo se veselili vsi Slovenci na stadionu. Prav tako so dekleta odlično odtekla v štafeti 4x100m in si pritekla finale kot sedmo uvrščene. Takšno uvrstitev so dosegle tudi v finalu. Pri tem jim je potrebno posebej čestitati, saj je Maja K. padla po prvi predaji in si podrgnila noge, Majo Robnik pa je v stegnu tako močno držal krč, da je morala po pomoč.

Tjaši in Maji iskreno čestitamo za odlično borbo in vesele novice iz Južne Koreje!

Lep športni pozdrav

foto: P.R.

foto: P.R.

foto: P.R.

Tretji dan na mednarodnih igrah šolarjev v Daeguju je minil v znamenju dežja. Močni nalivi so onemogočali normalne in regularne nastope tekmovalcev. Danes pa smo tudi mi dočakali naš prvi nastop. Maja Robnik je nastopila v teku na 100m in bila primorana teči v hudem nalivu, kar se je na koncu zelo poznalo na rezultatu. Žal so bili pogoji takšni kot so bili in tukaj se ne da storiti ničesar. Organizatorji se v tem primeru niso kaj prida izkazali, saj bi morali prekiniti tekmovanje, a tega niso storili. Kaj vse se je še dogajalo pa si lahko preberete v novem Pikinem prispevku.

(15.7.2012 – drugi tekmovalni dan)
Danes smo se zbudili v močno deževje. Tudi ohladilo se je in lažje smo zadihali. Domačini so to predvideli, saj so nas pred vsakim domom čakali s pelerinami, da bi čim bolj suhi prišli do avtobusa. Namreč od doma do avtobusa moramo vsak dan hoditi še dobrih 10 minut in to po kar strmem hribu navzgor in navzdol. Danes smo imeli v atletskem programu na sporedu skoke v višino, daljino za fante in dekleta 100m. Dež je naredil svoje, saj je bil stadion dodobra namočen. Primož je skočil 5.89m in veselili smo se finala, ker je bila norma za finale 5.80m. Organizatorji so si potem premislili in normo povečali na 6.00m, ker jih je preveč skočilo 5.80. Sprva se je močno vlilo in Maja K. je v teh pogojih v prvih poskusih preskočila od 135 do 145cm, a nato je začelo vlivati kot iz škafa in trenerji smo prosili za prekinitev a ko so privolili je bilo prepozno za Majo, ki je takrat imela za sabo že tretji skok.

foto: P.R.

Na 100m je bil dež usoden tudi za Majo Robnik, saj je ravno ob njenem štartu tako močno lilo, da tekmovalk sploh nismo videli. Tako je končala na 27.mestu s časom 13.71s. Tjaša L. je imela več sreče in prišla v polfinale s časom 13.10 kar je skupaj zneslo za 10. mesto in pot v B finale. Na koncu je Tjaša L. zasedla odlično 5. mesto. Sodniki na daljini so si spet premislili in Primož se je uvrstil v finale kot šesti, na koncu pa dosegel 11. mesto. Glede na razmere smo si vsi zaslužili nagrado in zato nam je organizator priskrbel vstopnice v zabaviščnem parku.

Danes ponoči (med 02:00 in 06:00 uro zjutraj) bo v suvanju krogle nastopila še naša druga predstavnica na igrah, Tjaša Stanko, ki ima za sabo do tega trenutka odlično sezono in želimo ji, da bi v tem ritmu nadaljevala tudi jutri. Maji na koncu za njen nastop na igrah iskreno čestitamo in verjamemo, da bo že na naslednjih tekmovanjih unovčila današnje dragocene izkušnje!

Lep športni pozdrav