Atletske priprave v Medulinu na Hrvaškem, kjer smo se mudili preteklih sedem dni so za nami. Bile so uspešne,…hmmm ne, bile so odlične. Razlogov zakaj so bile tako uspešne je več in začeli bomo seveda na začetku. Startali smo v soboto 26. aprila ob 03:40, ko smo se zbrali na železniški postaji v Mariboru. Čakala nas je sedem ur dolga vožnja do Pule, s prestopom v Ljubljani. Ura odhoda je bila res zgodnja, a naši mladi športniki niso bili nič kaj zaspani. Le redki, so se namreč odločili za spanec, ostali pa so pričeli z druženjem. Po dolgi vožnji in prihodu v Pulo, nas bi moral čakati avtobus, ki pa ga ni bilo … in ni bilo … in še vedno ni bilo. Prišlo je do nesporazuma, ki smo ga rešili v uri in pol. ”Pozabili smo na vas”, to je bil odgovor, ki smo ga dobili. Ja, tudi to se zgodi, a to ni bil dovolj dober razlog, da bi bili slabe volje in med drugim smo si krajšali čas s petjem nam že dobro znane pesmice ‘Deset zamorčkov’. 🙂

Okrog 12:30, smo prispeli v Medulin, kjer smo prvič po nekaj letih, spremenili lokacijo bivanja in potrebno je povedati, da je bil to zadetek v polno. Hotel Park Plaza nas je navdušil takoj, ko smo stopili v recepcijo. Prijazno in ustrežljivo osebje je naredilo bivanje v hotelu, tudi po tistih malo ”težjih” treningih, še bolj prijetno. Velike, sodobno opremljene sobe, okusna hrana, poležavanje ob bazenu,… so razlogi, da imamo željo po vrnitvi tudi naslednje leto. Kaj pa vreme? Od doma in bližnje okolice smo dobivali informacije o slabem in deževnem vremenu. Nikakor nam niso verjeli, da je pri nas popolnoma drugačna slika. Sonce in temperature okrog 20 stopinj celzija, sta nas spremljala prav vsak dan in čez dan smo lahko nemoteno trenirali in hkrati ”nabirali” barvo. 🙂 Tudi dež nas je obiskal, ampak šele, ko smo se zavili pod odejo in odšli spat.

Na pripravah so naši mladi športniki redno skrbeli tudi za šolske obveznosti, saj smo imeli učne ure vsak dan med 14:00 – 15:00. Brez dvoma pa jim bodo najbolj v spominu ostale prav zadnje učne ure. Zakaj? Atleti in atletinje so se lahko poljubno razdelili po štirih sobah, kjer so si istočasno ogledali film o legendarnem tekaču, Stevu Prefontainu – Without Limits. Ko smo po koncu naše mlade športnike povprašali o poučni vsebini iz filma, so povedali točno tisto, kar so morali in prepričani smo, da je bila to najboljša učna ura! Glede pospravljenih sob tokrat ne bomo zgubljali besed, saj slika pove več kot tisoč besed. Vse so izgledale enako in zelo ponosni smo lahko. 😉 Ob koncu uspešnega dneva pa je vsak večer za piko na i, poskrbel kdo drug kot …sladoled. 🙂

Dnevi so minevali, hitro, prehitro in bil je že petek. Petek je bil dan, ko smo pri kosilu presenetili Niko Kralj. Velika čokoladna torta in odpeta pesem ”vse najboljše za te…”, je darilo od vseh nas, ki ji bo še dolgo ostalo v spominu. Sledil je še zadnji dan in odhod domov. A ne,… ni še konec. V soboto smo morali iz hotela ob 09:00, vlak proti Mariboru pa smo imeli šele ob 17:56, zato smo uživali v izletu po Puli. Ob 09:30 smo šli z avtobusom izpred hotela do Pule. Prva postajanka je bil akvarij, nad katerim smo bili navdušeni in verjetno noben od nas ni pričakoval, da bo tista ena ura daleč premalo, da si vse pogledamo v miru. Avtobus nas je nato odpeljal do hotela Riviera, kjer smo odložili prtljago. Do kosila v piceriji Jupiter, kjer smo imeli rezervacijo ob 12:30, je bilo še nekaj časa in šli smo kratek sprehod po centru mesta. Sledil je počitek in hkrati užitek ob uživanju zelo okusnih pic. 😛 Potem, ko smo se okrepčali je sledilo bolj podrobno ”spoznavanje” centra mesta. Ob 15:30, smo se ponovno zbrali in odšli do bližnjega parka, kjer smo se posedli in obujali spomine preteklih dni. Po počitku smo ponovno obiskali hotel Riviera, kjer smo vzeli prtljago, se zahvalili za prijaznost in odkorakali proti železniški postaji. Druženje na vlaku je vedno nekaj posebnega, zato tudi to ni bilo nobena izjema. Veliko smeha in dobre volje je prav vse odvrnilo od spanca. Ta je sledil po prestopu v Ljubljani, ko je zaspalo kar nekaj naših mladih športnikov.

Verjetno nas je veliko takšnih, ki poznamo film ”Veličastnih sedem”, a tokrat ne govorim o sedmih osebah, ampak sedmih dnevih, polnih novih izkušenj, dogodivščin in spoznanj. Pozitivna energija, celodnevna druženja starejših in mlajših atletov, atletov in trenerjev, smeh,… in še in še. Med nami je zagotovo ‘kemija’, s katero se lahko samo pohvalimo. Morda ste opazili, ampak namerno nisem pisal o treningih, saj so priprave več kot le to. Učili smo se na vsakem koraku in če smo se kaj naučili, nam bo to na stezi, v športu in življenju, zagotovo pomagalo in prišlo več kot prav. Domov smo prispeli ob 01:10 in takrat se je zaključilo naše skupno druženje. A ne za dolgo, že jutri se ponovno vidimo, in to tam kjer je najlepše… na atletskem stadionu Poljane, seveda! 🙂

Na koncu pa ne smemo pozabiti na fizioterapevta, Matijo Majcna, ki je bil z nami in poskrbel za vse ”težave”, ki so se pojavile. Hvala Matija!