Včeraj je v Bratislavi na Slovaškem, potekal mladinski miting Olympijske Nadeje, katerega so se udeležili atleti iz Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Na tekmovanje, smo se s tremi kombiji odpravili zgodaj zjutraj, in dobre volje ni manjkalo že ob jutranjih urah in nizkih temperaturah. Na tekmovanju je nastopilo kar 20 naših atletov, ki so se ponovno izkazali. Rezultati, ki so jih naši atleti dosegli, so odlični, sploh če pogledamo, da nekateri med njimi trenirajo šele nekaj mesecev, da jih je veliko prvič nastopilo v krožni atletski dvorani, in da so nekateri med njimi še pionirji. Sedaj pa si poglejmo rezultate po disciplinah, kot so si sledile po vrstnem redu.

Ob enajsti uri, so tekmovanje v teku na 60 metrov in skoku v daljino, pričela dekleta. Pa gremo prvo na najkrajšo sprintersko disciplino. V teku na 60 metrov so se naše pionirke, v konkurenci mladink odlično odrezale. V teku na 60 metrov, lahko na tem tekmovanju vsi nastopijo dva krat, zato si poglejmo rezultate. Zala Šeško je bila najhitrejša med našimi dekleti in z rezultatom 8,64s, je izenačila osebni rekord, ki ga je dosegla prejšnji teden. V drugem teku je bila le tri stotinke počasnejša in ure so se ustavile pri 8,67s. Krepko je svoj osebni rekord popravila Lana Bašl, ki je ciljno črto prečkala pri rezultatu 8,76s. V drugem teku je bila ponovno hitra in dosegla čas, 8,82s. Le osem stotink za osebnim rekordom je bila Tadeja Kokol. Kljub manjšim težavam je odtekla 8,84s. Prvič se je pod mejo devetih sekund spustila Tjaša Križan, ki je v prvem teku dosegla čas 8,97s, v drugem nastopu pa je bila še hitrejša, in tako z rezultatom 8,95s, še enkrat popravila osebni rekord.

Istočasno se je odvijala disciplina skoka v daljino za mladinke. Maja Maver je najdlje skočila v prvi seriji, ko je pristala tik pod petimi metri, pri 498cm. Tjaša Križan se je v drugi seriji, ko je pristala pri 458cm, veselila novega osebnega rekorda. Prvič je v tej disciplini nastopila tudi Lana Bašl, ki je doskočila pri 384cm.

Sledili so teki mladincev v teku na 60 metrov. Tako kot dekleta, so tudi fantje imeli pravico do dveh nastopov. Najhitrejši med našimi fanti je bil Luka Završnik, ki je s svojo hitrostjo marsikoga presenetil. Že v prvem teku je bil hiter, ko se je ura ustavila pri novem osebnem rekordu, 7,49s. V drugem teku je Luka še bolj stopil na ”plin”, in z rezultatom 7,33s, krepko popravil osebni rekord. Martin Vogrin se je v prvem teku z rezultatom 8,01s, zelo približal meji osmih sekund. V drugem teku je bil nekoliko hitrejši in ura se je ob prihodu v cilj ustavila pri 7,92s. Tretji naš predstavnik je bil Jaša Selinšek Robič, ki je v prvem teku prečkal ciljno črto pri 8,12s, v drugem pa so se ure ustavile pri 8,17s. S starejšimi atleti se je pomeril tudi Jakob Ules, ki je še pionir, in je v prvem teku z rezultatom 8,35s, popravil osebni rekord, kateremu se je z rezultatom 8,38s, približal tudi v drugo.

Sledil je troskok, tek na 60m z ovirami in tek na 1500 metrov. Taj Pučko je v troskoku odlično pričel sezono, saj je z rezultatom 13,52m, ki ga je dosegel v tretji seriji, popravil dvoranski osebni rekord in se zelo približal rekordu na prostem. V teku na 60 metrov z ovirami, so se preizkusili trije naši atleti in tudi v tej disciplini, so lahko vsi nastopili dva krat. Maja Maver je omenjeno razdaljo v prvem teku zmogla v 9,67s, v drugem nastopu pa so se ure ustavile pri 9,89s. Luka Završnik se je na najkrajši razdalji preizkusil še enkrat, vendar tokrat z ovirami. Prvič mu je razdaljo uspelo preteči v času 9,17s, v drugem teku pa je dosegel čas, 9,68s. Taj Pučko je nastopil samo v prvem teku, ko so se ure ob prihodu v cilj ustavile pri 9,56s. Nina Ciglarič je bila naša edina predstavnica v teku na 1500m, med dekleti. Ciljno črto je prečkala pri rezultatu 5:45,97. Tudi Alen Kolman je bil naš edini predstavnik med mladinci. Z rezultatom 4:26,09, se je zelo približal osebnemu rekordu.

Sledil je skok v daljino za mladince, kjer smo imeli štiri predstavnike in tek na 600 metrov, kjer sta nastopili naši pionirki. Najdlje med njimi je skočil Rene Perko, ki je s skokom iz prve serije – 648cm, zelo dobro pričel dvoransko sezono. Le nekaj centimetrov za osebnim rekordom, je z rezultatom 521cm, pristal Rene Derevenšek. Meji petih metrov se je s skokom dolgim 486cm, približal Jaša Selinšek Robič. Prvič se je v tej disciplini preizkusil Jakob Ules, in z rezultatom 429cm iz druge serije, postavil osebni rekord. Dekleti sta v teku na 600 metrov prikazali zelo dobro in borbeno predstavo. Špela Gonza je tri kroge, pretekla v času 1:54,30 in se s tem približala osebnemu rekordu. Monika Črček pa je svoj osebni rekord z rezultatom 1:56,68, popravila za kar nekaj sekund.

Zelo hitri so bili tudi naši atleti v teku na 800 metrov, kjer so imeli bučno podporo iz tribun. Med dekleti je bila naša edina predstavnica v tej disciplini, Katja Radmilovič. Sezono je pričela z rezultatom 2:27,72 in verjamemo, da bo že na naslednjem tekmovanju tekla hitreje. Med mladinci smo imeli štiri predstavnike in s svojo borbenostjo, so nas naravnost navdušili. Štiri dvoranske kroge je uspelo najhitreje preteči našemu pionirju, Reneju Drevenšku, ki je z odličnim rezultatom 2:10,86, za osem sekund popravil osebni rekord. Sledili so mu fantje, ki se z atletiko ukvarjajo šele nekaj mesecev. S svojimi nastopi so pokazali, da bodo tekli le še hitreje in tako so včeraj v Bratislavi, postavili svoje prve mejnike. Tadej Plohl ni veliko zaostal za našim najhitrejšim tekačem, in z rezultatom 2:12,46, je postavil osebni rekord. Blizu je bil z rezultatom 2:15,18, tudi Domen Vrečko, ki je prav tako postavil osebni rekord. Žan Fekonja se je prav tako odrezal zelo dobro, in ure so se ob njegovem prihodi v cilj ustavile pri 2:21,95.

Tekmovanje se je končalo s štafetnimi teki. Naše pionirke so se v teku na 4x200m, v postavi (Lana Bašl, Tjaša Križan, Zala Šeško in Monika Črček), odlično borile in odrezale. Vsa dekleta so dala vse od sebe, in z rezultatom 1:56,87, v spremenjeni postavi kot lansko leto, izboljšale rezultat, ki so ga dosegle na APS-u v Kopru.

Vsem našim atletom in atletinjam iskreno čestitamo za njihove rezultate in uspešne nastope! Velika mera borbenosti in skupno navijanje, sta dokaz da smo delovali kot ekipa, in to je na koncu najbolj pomembno. Glede na to, da atletsko dvorano vidimo v najboljšem primeru dvakrat na teden, in to v primeru, da se odpeljemo na trening v Slovensko Bistrico, in potem čez vikend še na morebitnem tekmovanju, imajo vsi ti rezultati še toliko večjo težo. Z vadbo in treningom v telovadnicah, smo prisiljeni k improvizaciji in nenehnemu prilagajanju. Pogojev za normalno delo in razvoj nimamo. Namesto, da napredujemo, stojimo na mestu ali nazadujemo, druge možnosti v Mariboru na žalost zaenkrat nimamo. Tudi vseh atletov ne moremo odpeljati na trening v nam najbližjo dvorano, v Slovensko Bistrico, in mnogi naši atleti prvič atletsko dvorano vidijo na tekmovanjih. Verjetno je malo tistih, ki so odgovorni za šport v našem mestu in bodo to novico prebrali, ter se ob tem tudi zamislili. V Mariboru so se v zadnjih letih našle rešitve za marsikaj, samo za atletiko ne. Atletski stadion na Poljanah razpada. Tukaj mislim na tribuno, ki je prej sramota kot ponos, atletsko stezo, ki bi bila potrebna obnove, in na atletsko dvorano, ki je nimamo. Dobivam občutek, da odgovorni ljudje najbolj ne razumejo športa. Atletska dvorana ne bi prinesla dobro samo atletiki, ampak tudi vsem ostalim športnim panogam, ker še zdaleč nismo edini, ki jo potrebujemo. Brez tega v mariborskem športu ne bo koraka naprej, ki si ga vsi želimo. Ko danes pogledam skozi okno se vprašam, kje lahko športniki danes v našem mestu normalno trenirajo, tečejo, se pripravljajo na tekmovanja, sezono,… Morda bo kdo dobil občutek, da je kritika zelo ostra, vendar zna biti zelo ostra tudi zima, ki jo najbolj na svoji koži občutijo športniki in športni delavci.

Prispevek pripravil: Sebastijan Jagarinec

Lep športni pozdrav