Drugi dan 10. evropskih otroških atletskih iger v Brnu nas je pričakala razmočena steza, oblačno vreme in nizke temperature. A mi smo se že pred odhodom na zajtrk odločili, da nam današnji dan nič ne pokvari. Drugi dan tekmovanja smo imeli manj nastopajočih, a zaradi tega nismo bili nič manj uspešni. 🙂

Poljančki so se danes preizkusili v tekih na 300 in 1500 metrov, ter v štafetnem teku 4x60m. V konkurenci pionirjev, letnik 2000, smo imeli tri predstavnike. Rene Pernek Acker pa ni bil le naš najhitrejši predstavnik, ampak si je z rezultatom 36,51s, s katerim se je približal osebnemu rekordu, pritekel tudi skupno zmago in zlato odličje. Osebnih rekordov sta se ob prihodu v cilj veselila tudi Andrej Glavnik in Miloš Lazić. Andrej je omenjeno razdaljo premagal v času 41,45s, Miloš pa v času 42,57s.

Tri predstavnice smo imeli v teku na 300 metrov tudi v kategoriji pionirk, letnik 2001. Ina Radolli je bila naša najhitrejša predstavnica na tej razdalji in ob prihodu v cilj se je veselila novega osebnega rekorda – 46,73s. Prvič se je na tej razdalji preizkusila Neja Gašperut, ki je začela nekoliko počasneje in v njenem na novo postavljenem osebnem rekordu – 47,08s, se zagotovo skriva še kar nekaj rezerve. Svojega najboljšega dosežka se je veselila tudi Nika Blažeka, ki je razdaljo 300 metrov, pretekla v času 50,05s. Iva Lorenčič je bila v teku na 1500 metrov v kategoriji pionirk, letnik 2001, naša edina predstavnica. Na omenjeni razdalji je nastopila prvič in dosegla zelo dober rezultat in z dosežkom 5:26,88, postavila osebni rekord.

Na koncu sta nastopili še fantovska in dekliška štafeta v postavi (fantje: Andrej Glavnik, Tine Merhar, Miloš Lazić in Rene Pernek Acker; dekleta: Neja Gašperut, Tjaša Križan, Ina Radolli in Pia Piberl), in oboji so svojo nalogo opravili odlično. Ker je prišlo do napake pri uradnih merilcih tekmovanja, bi fantovska štafeta, kjer je celotna skupina ostala brez rezultatov, morala teči še enkrat, a smo se zaradi dežja odločili, da bo priložnosti za to še veliko. O rezultatu deklet pa vas bomo obvestili takoj, ko ga zvemo.

Vsem Poljančkom ob koncu še enkrat iskreno čestitamo! 🙂 Tridnevno druženje polno smeha, dobre volje, nasmejanih obrazov, navijanja, petja,…gre počasi h koncu in naši mladi športniki si za prikazano in videno zaslužijo vse pohvale. Rezultati in številke so vzpodbudni, a to ni vse in edino kar šteje in niti ni najbolj pomembno. Pomembno je to, da so se otroci imeli fajn, da so v svojih nastopih uživali in nabirali nove izkušnje. Za konec lahko rečemo le še to, da so res pravi Poljančki, od glave do pete! Na njih smo lahko ponosni in prepričani smo, da že sedaj vsi skupaj komaj čakamo na nove skupne dogodivščine. 😉